Naša posteljnina nima ravno standardnih mer

Takrat, ko sem kupovala prešito odejo in so me vprašali za mero, sem imela v glavi samo to, da sigurno ne bom zgrešila, če bom kupila najširšo in najdaljšo prešito odejo. Vse lepo in prav, vendar je problem posteljnina, ki je ne dobim ravno v vsaki trgovini.

Včasih sem res jezna sama nase, da sem se tako odločila, še posebej, ko imajo trgovine akcije in je posteljnina znižana ali v akciji. Takrat vedno pogledam mere in nikoli še mere, katere sem jaz potrebovala niso bile na razpolago. Je, pa res, da nam prešita odeja še kako prav pride, ko nas v postelji leži več, saj veste, ko pridejo otroci zjutraj pod vašo odejo in potem vi ostanete odkriti, no to se pri nas ne more zgoditi, ker je naša prešita odeja res široka. 

Edini problem je ta, da je naša posteljnina draga, zato imam doma samo dve, tako da dve non stop tudi uporabljam, ko je ena v pranju, drugo oblečem in tako jih neprestano menjujem. Zame je zelo pomembno iz kakšnega materiala je posteljnina, raje dam več denarja, samo da je bombaž, drugega materiala nočem, čeprav je sedaj popularna svilena posteljnina, a mene ne prepriča, sama sem še kar za bombaž, ker vem, da je najboljše za našo kožo,  da se ponoči ne potimo in se počutimo dobro.

Posteljnino standardnih mer lahko kupite na www.postelja.com.

Ja, te standardne mere pa pri nas niso ravno dobrodošle, enkrat je bila posteljnina zelo znižana in sem kupila manjšo, kot bi jo potrebovala, ker sem si rekla, da pa bo pač malo bolj nagubana prešita odeja, pa to nikakor ni v redu, kajti prešita odeja se mora lepo raztegniti, drugače se delajo hribčki in to ni udobno pri spanju. Sedaj to vem in če mera ni dovolj velika, potem takšna posteljnina ne pride v poštev, pa tudi če bi bila zelo znižana.

Kemoterapija je postopek zdravljenja, ki te spremeni za vedno

Sam sem prepričan v to, da ko enkrat zelo zboliš, ko ti povedo, da imaš malo možnosti za preživetje, da že tisti trenutek postaneš drug človek. Kajti takrat se zavedamo, kako zelo smo minljivi in če je kemoterapija tvoja rešitev, potem se je oprimeš, ker veš, da ti lahko omogoča življenje.

Kar veliko ljudi se sooča, ko je kemoterapija posegla v njihova življenja, takrat ni časa za čisto nič drugega, kot samo zato, da bi prišli nazaj zdravi. Sam sem enkrat srečal starega sošolca, ki je bil čisto drugačen, kot je bil leta nazaj. Predvsem sem videl pri njemu umirjenost, srečo. Šla sva na kavo in povedal mi je, da mu je kemoterapija spremenila življenje. Vedno se mu mudilo, vedno je hotel narediti preveč stvari na dan, nikoli ni imel časa zase, vsi drugi so bili bolj pomembni, potem pa je zbolel in edina rešitev je bila kemoterapija, ko se še sam ni točno zavedal, kako zelo bolan je. 

Po njegovi zgodbi že človek začne drugače razmišljati, kaj šele, da v tvoje življenje res poseže kemoterapija, jaz si tega ne predstavljam, vem pa eno, da ti ljudje so vredni vsega spoštovanja, ko enkrat dajo takšno zdravljenje preko. Kako mora to biti naporno za telo. Koliko misli ima človek takrat, čas se ti dobesedno ustavi, ker je vse kar je takrat v tvojem življenju kemoterapija, ki ti pomaga ozdraveti. Človek se res premalo ceni.

Tisti dan, ko sem prišel domov, sem se ulegel na kavč in počival, ko je prišla žena in me videla, je mislila, da sem zbolel, pa sem ji povedal, da si bom od sedaj naprej vzel tudi kakšne pol ure počitka na dan. Ta izkušnja starega sošolca me je prebudila, kemoterapija te še kako hitro doleti, zato je potrebno telo čuvati, ga spoštovati in se predvsem imeti rad.