Mladim je danes zelo težko, kajti težko pridejo do svoje lastne nepremičnine. Ko poslušam mlade, da nimajo niti redne zaposlitve, živijo doma in nimajo prihrankov, potem ti to da misliti, da si bodo le težko prišli do nepremičnine, ker nimajo denarja.
Spominjam se sebe, ko sem bil star nekaj čez 30 let in sem živel kot podnajemnik. Vse lepo in prav, ni me tako motilo, dokler nisem dobil otroka, takrat sem začel razmišljati drugače. Ko sem prvič izpolnjeval papirje glede svojega otroka, sem spoznal, da otrok nima svojega doma. Takrat sem začel premišljevati, kaj bi lahko naredil, ali bi lahko gradil, ali pa kupil stanovanje. Bolj, kot sem gledal ponudbe, koliko nepremičnine stanejo, bolj sem vedel, da si jaz tega ne morem privoščiti, čeprav sva bila s dekletom oba zaposlena. Nisva služila dovolj, prihrankov pa tudi nisva imela. Bila pa je ena svetla točka v mojem življenju in to sta bila moja starša. Podarila sta mi zemljišče in mi obljubila, da mi bosta pomagala zgraditi hišo, da bom lahko imel svoj dom. Tisti dan sem jokal od veselja, ker sem prvič začutil in verjel, da bom imel svoj dom. Videl sem, kako drage so nepremičnine in to, da sem dobil zemljišče je bila velika prednost in da mi bodo pri gradnji pomagali starši.
Eno leto in pol smo gradili in zgradili majhno, nizko hiško. Porabil sem ves denar, prispevala sta tudi starša, pa še kredit sem moral vzeti. Ne morem verjeti, kako težko je danes priti do nepremičnine, meni je sicer uspelo, ker sem imel pomoč. Sedaj imam svojo hišo in še vedno sem žalosten, ko gledam, kako so nepremičnine drage, kako si mladi želijo živeti zase, pa ne morejo. Veliko se danes govori, da so mladi razvajeni, po drugi strani pa niti nimajo možnosti, da bi si kaj ustvarili, ker so nepremičnine čisto predrage.…
