Imam prijatelja, ki se je odločil, da bo postal mizar, saj mu pisarniško delo ne ustreza več. Kar malce me fascinira, da se je odločil za tako drastično spremembo. Po svoje ga pa tudi delno razumem. Osebno ne vem, ali bi kdaj naredila kaj takega, vem pa, kako je, ko mi gre pisarniško delo blazno na živce, ko ga imam preveč. Na srečo ni vedno tako, ampak ko je, bi pa res najrajši dala odpoved. Na srečo to traja le, kakšen teden potem imam pa kar nekaj mesecev mirno okoli tega.
Pri njem je bilo pa popolnoma drugače in tudi opazila sem, da mu bolje ustreza neko fizično delo, tako, da mislim, da bo to, da bo mizar zelo dobro, ko mu bo steklo. Že nekaj let se je namreč sam ukvarjal s tem doma. Delo mizarja je opravljal kot hobi in kot stranski zaslužek, potem je pa videl, da očitno vse pelje v pravo smer in se je enostavno v nekem trenutku odločil, da bo pustil službo in začel svojo dejavnost. Strank imam vedno več in izkazalo se je, da je zelo dober mizar, tako, da niti najmanj ne dvomim, da mu ne bi uspelo. Prihrankov ima dovolj, da bo zdržal prve mesece. Spletno stran ima skoraj postavljeno, marketing tudi napeljan in mislim, da je le nekaj mesecev proč, da bo imel dela toliko, da ga bo komaj od delal.
Moram pa priznati, da dokler nisem videla, kaj dela in koliko ima naročil, si nisem niti najmanj predstavljala, da ima lahko novo pečeni mizar danes tako hitro toliko dela. Nekako sem bila prepričana, da je takšnih obrtnikov že preveč in da imajo samo tisti, ki so že zelo dolgo v poslu lahko veliko dela. Sedaj pa vidim, da če je nekdo res dober mizar, še vedno obstaja veliko ljudi, ki iščejo to storitev.
…