Ko se enkrat navadiš, da ima doma domača jajca, potem se težko navadiš na kupljena. Sama sem živela na podeželju in doma smo imeli vedno domača jajca. Tako sem bila navajena tega okusa. Pogosto sem si naredila zajtrk ali večerjo z jajci. Ko sem šla od doma, ker sem šla študirat, pogosto nisem imela naših domačih jajc in tako sem si jih morala kupiti.
Ko sem si prvič naredila kupljene jajce iz trgovine, jih nisem mogla jesti. Enostavno mi okus teh jajc ni bil dober. Nisem mogla verjeti, da je bila takšna velika razlika, pa sem kupila dražja, ki bi morala biti boljša.
Ko sem poklicala domov in jim povedala, da mi kupljena jajca sploh niso všeč in da jih ne morem jesti, so se mi vsi smejali, kajti vsi so to že vedeli, kakšna velika razlika je med domačimi in kupljenimi jajci. Očitno samo jaz ne.
Sedaj nikoli ne pozabim jajc od doma, moji starši pa so tako dobri, da jih vedno prihranijo zame. Tako vsak ponedeljek odnesem 20 jajc, ki jih imam za cel teden. Ker živim s cimro, si tudi ona včasih izposodi moje jajce in tudi ona je kar hitro ugotovila razliko med jajci, vendar ona nima te možnosti, da bi si lahko prinesla domače. Če jih imamo mi toliko več, potem jih včasih vzamem tudi zanjo, ker vem, kako dobra so.
Kaj pa vi, okusite razliko med kupljenimi in domačimi jajci? Imate možnost jesti domača jajca, ali ste enostavno navajeni na okus kupljenih?
Jaz bi se težko navadila nanje, priznam!…
