Preprosta in vsakdanja stvar, kot je snegobran, lahko postane prava zabava

Že nekaj časa me v dopoldanskih urah moti nekakšen čuden zvok s strehe, kakor da snegobran spušča zvoke, a kadarkoli grem pogledat, se tam nič ne dogaja. Vsako soboto in nedeljo, ko nekako želim imeti mir v zimski idili, me preseneti enak zvok.

Ne spomnim se, kolikokrat sem že šla preverit iz hiše toliko daleč, da bi lahko videla kaj se dogaja pa žal nisem opazila nič čudnega. Po podrobnem pregledu vsak snegobran deluje cel in stabilen. Ta zvok se dogaja le dopoldan in potem je mir. Preverila sem tudi že od znotraj, če se morda kaj vidi kje. Kakšno zamakanje vode ali kaj podobnega. Pa nič. Nekje vmes je bil tudi vikend, ko skoraj ni bilo snega in je že skoraj ves skopnel. Takrat sem s sosedom še enkrat
pregledala vse in ni delovalo, da bi bilo drugače, kakor bi moralo biti. Tudi vsak snegobran je bil videti kot nov in kritine vse cele. Bila sem že pomirjena, saj sem bila prepričana, da je to konec čudnih zvokov.

Potem pa je le prišel vikend po tem, ko je cel teden snežilo, kot da mora vez sneg nametati v enem tednu imeli smo dobre pol metra snega. Strehe so bile vse bele in resnično je bila prava pravcata idila. Zjutraj sem se odpravila v trgovino, in ko sem se vračala domov, sem od daleč zagledala na svoji strehi skupinico vran, ki skače po strehi. Ni mi bilo takoj jasno, kaj se dogaja, zato sem upočasnila vožnjo, da sem jih lahko do potankosti opazovala. Ko sem prišla bližje, sem se ustavila in ne boste verjeli. Moja streha je bila pravi tobogan tem pticam, ki so se spuščale po snegu na strehi, snegobran pa je bil njihova zaključna točka. Najprej sem obnemela, nato pa sem se tako nasmejala kot že dolgo ne. Seveda sem vse skupaj posnela, ker vem, da mi tega na besedo ne bo nihče verjel.

Kar ne morem verjeti, kako so lahko vrane pametne in kako si lahko poleg vsega ustvarijo pravo zabavo na strehi s snegom in še tako idealno izkoristijo snegobran, ki je slučajno tam.